Terska dolina predstavlja najbolj vzhodno točko širitve Slovanov v Evropi, ki se je začela in končala v drugi polovici prvega tisočletja n. št.
Alpski Slovani so govorili narečje, ki je izviralo iz slovanskega jezika, vendar se je do konca 8. stoletja iz tega narečja razvila nova slovenska govorica z določenimi specifikami; iz te se je nazadnje na tukaj obravnavanem območju razvilo slovensko narečje imenovano slovensko tersko narečje.
Slovensko narečje Terske doline je dragoceno za preučevanje prav zaradi svoje perifernosti v slovenskem jezikovnem območju, ki je tudi samo periferno v območju slovanskih jezikov: znano je namreč, da vsaka jezikovna periferija namreč vsebuje arhaizme, ki so bogato gradivo za poglobljene študije razvoja jezikov in narečij, hkrati pa je v njih mogoče najti korenine obmejnih jezikov, ki so same zase predmet posebnih študij. Tersko narečje je tako eno najdragocenejših evropskih dialektov, ki je pri strokovnjakih vzbudil zanimanje že v 19. stoletju.
Jan Bauduoin de Courtenay in glosar terskega narečja
Leta 2009 je bil izdan »Glosar terskega narečja«, ki je delo strokovnjakinje Liliane Spinozzi Monai – ta je uredila pomembno dialektološko gradivo, ki ga je v Terski dolini med letoma 1873 in 1901 zbral eden najpomembnejši slavistov, če ne slavist vseh časov, Jan Bauduoin de Courtenay. Ta je gradivo leta 1902 predal Akademiji znanosti v Sankt Peterburgu, ki ga je do danes skrbno hranila v svoji knjižnici. Strast do raziskovanja, ljubezen do učenja in predvsem pogum so Liliani Spinozzi Monai pomagali pridobiti zaupanje varuhov gradiva, da so ji omogočili prepis in obdelavo podatkov na kar 7405 karticah tega dragocenega gradiva.
Na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/JanBaudouindeCourtenay/index.htmlje mogoče prebrati in prenesti celotno delo v PDF obliki
Na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/JanBaudouindeCourtenay/LSM_CD/APERT.htm so tudi kopije rokopisov J. B. De Courtenayja.
Jezikovne posebnosti Terske doline
Jezikovne posebnosti Terske doline obiskovalcu dobesedno padejo v oči, saj so vse table ob prihodu v vasi dvojezične. V Bardu, na Sedliščih in v Zavrhu so postavljeni tudi posebni napisi starejših toponimov vasi.
Toponime je zbral in zapisal ugleden tržaški strokovnjak Pavle Merkù, ki je zanimanje za tersko narečje začel gojiti v 60-ih letih. Rezultati njegovega truda so objavljeni v delu »Toponomastika Terske doline« (»La toponomastica dell'Alta Val Torre, 1997). Še ena zanimiva publikacija je knjiga »Priimki in družinska imena Terske doline« (»Cognomi e nomi di famiglia dell'Alta Val Torre«) profesorja Roberta Dapit, v kateri je podrobno in razčlenjeno opisan pomen priimkov družin v občini Bardo, za vsak zaselek zase (npr.: priimek Pinosa, posebnost Zavarha, izvira iz slovenske besede pinoža, ptiča iz družine ščinkavcev).
Na povezavi http://www.micottis.it/11/mic_glossario/multimedia_film_wmv.htmlsi je moč ogledati zanimiv intervju s strokovnjakom Pavlom Merkujem, ki pripoveduje o svojem »kulturnem doživetju« v Terski dolini. »Naravnost ganjen sem, da sem imel možnost posneti izredno redke stvari ... Pojoče tersko narečje me je popolnoma prevzelo. Od slovenskih narečij, ki so obdržala muzikalnost, so ostala le tri: dolenjsko narečje, narečje doline Nadiže in tersko narečje ... Prebivalci teh krajev so mi nevede izročili velik zaklad«. |
|---|
Cerkev v Bardu je podprlo izdajo lekcionarja v treh knjigah Boava besieda (Božja beseda). Vsako nedeljo je mogoče ob 10.30 v Zavarhu in ob 11.30 v Bardu prisluhniti branju odlomkov Svetega pisma v starinski terski govorici. Enako ganljivo je tudi branje Kristusovega pasijona v slovenskem narečju vasi Ter v skupini vernikov, ki se zberejo v bardski cerkvi na zadnjo postno nedeljo.